Innus
Innus
meckotcitaEnko neki Innus matci kaie Montagnais, matci kekotc Naskapi Nehirosiwok ici pe ototewok Kepek askik, nete itekera régions de la Côte-Nord kirika Saguenay-Lac-Saint-Jean nete ma Kepek askik kirika tca région du Labrador nete Terre-Neuve-et-Labrador askik. Innu-aimun ici pe otciparin nehe "Innu", "Nehirosiwok" ata itemakan. Ka icinikatakiniwitc ka tatoponikak 1990, "Montagnais". Emitcikocicak kaki orinikatatcik ka ki orinikaciwetcik. Nitassinan icikatomok neki Innus aniheriw mia ka mita pamatisitcik. Tatoponikak 2016, wec ni aci 22 000 taciwok, 20 000 kepek askik, awacamec 10 tatiniw otenowa kaie 2 000 taciwok Labrador askik, awacamec 2 otenowa.
Montagnais, Naskapi Matcike Innu
meckotcitaOte Kepek askik, Innu nehirosiwok matci nicw tokoniw otenawa:
- Montagnais, Saguenay kirika Côte-Nord kaie;
- Naskapiwok (Nehirosiwok tetawitch ka taciketcik itemikan Innus arimwewin) Ote kiwetinok ka ici taciketcik.
Aniki Naskapiwok ki masinahitisowok aniheriw Convention du Nord-Est du Québec. Tato piponikak 1990, ekoni apitc ka iti kiskeritakositc Innus icinikatakaniwitc (Ata iriniw itemikan Ilnus arimwewin)
Atisokan
meckotcitaAniki Innus ote Labrador, Saguenay-Lac-Saint-Jean kaie Côte-Nord nama wiskat kitci atawewok otaskiwaw Kanata askik eki wectatotcik, kaie tatoponikak 2002, Innus otenak Natuashish kaie Sheshatshiu Labrador askik aniki Innus ote natowasish Sheshatshiu ote Labrador nama wirawaw ki otci takickakowok Ka iti matce monihikatek nihe asini kirika mictiwok XXe ka tato piponikak, micta nipira ki iti atikewok ote rarehak acitc akimik. Ekota ka iti matce nespitc taciketcik ekockatc eki itikotcik kice okimowa Kanata, Kepek kirika Terre-Neuve acitc ka aimihe kanowapitcik kaie ekarecakanok, ekoni tapew ka icinakok Eki osam iti ponitatcik e atosketcik aniheriw (e ntohotcik, e onihiketcik kirika e wepahapetcik), pitoc ki iti icinakoniw opimatisiwiniwow cakotc eki iti arimihikotcik ickoteaporiew mitcim nac kirika ki iti nakatciowok witcicaniwow acitc mitcet ki maninamatisowok opimatisiniwow.